Meibomove žleze so žleze lojnice, ki se nahajajo v zgornji in spodnji veki. Tam proizvajajo z lipidi bogat izcedek, ki deluje kot zaščita očesne površine pred nevarnimi in škodljivimi okoljskimi dejavniki in dehidracijo. Izloček se imenuje meibum in se meša z drugimi komponentami solz, da med mežikanjem na očesni površini ustvari solzni film. V zgornji veki se nahaja od 20 do 40 žlez, v spodnji pa od 20 do 30. Ime so dobile po Heinrichu Meibomu, nemškem zdravniku, ki jih je prvi opisal leta 1666.

Solzni film in meibomove žleze pod drobnogledom

Struktura solznega filma se na očesni površini ohrani od 10 do 20 sekund, nato pa začne razpadati, dokler znova ne pomežiknemo. Pri bolnikih, ki jih mučijo suhe oči, je kakovost solznega filma ogrožena, kar povzroči suhost oči, pekoč občutek draženje in vnetje.

Kadarkoli je zdravnik soočen z bolnikom, ki ga mučijo suhe oči, mora poleg številnih drugih vzrokov za suhe in pekoče oči pomisliti tudi na težave z meibomovimi žlezami. Disfunkcija meibomovih žlez je izraz, ki zajema celo skupino motenj teh žlez, od prirojenih do pridobljenih.

A poglejmo natančneje, kako so sestavljene solze. Solze so kompleksna mešanica vode, maščob, beljakovin in elektrolitov. Ta mešanica tvori prozoren in gladek solzni film, ki prekriva očesno površino in jo ščiti pred zunanjimi vplivi. Zunanji sloj solznega filma tvorijo maščobe, ki jih izločajo meibomove žleze. Maščobe v solzah gladijo solzni film in upočasnjujejo izhlapevanje srednjega sloja – vodne faze.

Če se iz kakršnegakoli razloga ta maščoba izloča neenakomerno, se sestava solz spremeni, solze izhlapevajo prehitro, kar ustvarja občutek suhih oči. Srednji sloj solznega filma sestavljata voda in sol. Izločajo ga solzne žleze, z namenom, da z očesne površine izpirajo dražeče snovi, drobne tujke in prah. Ob pomanjkanju vodne faze se maščobni in žlezni sloj združita in ustvarjata vlečljiv izloček.

Motnje v delovanju meibomovih žlez so razvrščene glede na količino izločanja meibuma. Zmanjšana količina je posledica hiposekrecije ali ovire na veki, npr. brazgotine, povečana količina pa se pojavi zaradi zaradi hipersekrecije.

Kateri so dejavniki tveganja za pojav disfunkcije Meibomove žleze

Dejavniki tveganja so naslednji:

• starost in ženski spol,
• stres,
• hormoni (androgeni spodbujajo izločanje meibomovih žlez, estrogeni pa vnetje),
• sistemska in lokalna zdravila,
• uporaba ličil,
• prehrana s premalo omega-3 maščobnimi kislinami (hrana, bogata z omega-3 maščobnimi kislinami, pomaga ustvariti lipidne izločke),
• bakterijska okužba (bakterije imajo encime, ki razgrajujejo solzni film),
• avtoimunske bolezni (rozaceja, lupus, Sjögrenov sindrom).

K disfunkciji Meibomovih žlez pomembno prispeva tudi uporaba ličil. Svinčniki za oči in ostala dekorativna kozmetika za oči lahko zamašijo izvodila meibomovih žlez, sploh če pred spanjem zanemarimo pravilno higieno vek. Nekateri znanstveniki menijo, da lahko tudi nošenje kontaktnih leč poveča tveganje za slabo delovanje Meibomovih žlez, ni pa še povsem potrjeno, kakšen je mehanizem nastanka disfunkcije.

Kakšni so simptomi disfunkcije meibomovih žlez

V zgodnji fazi bolezni bolniki morda nimajo težav, če pa simptomov ne zdravimo, se stanje poslabša in povzroči vnetje, saj je bolezen suhih oči pravzaprav kronična vnetna bolezen očesne površine. Samo z zdravljenjem vnetja lahko ta začarani krog prekinemo in dosežemo dolgotrajne rezultate. Vnetje ima tako ključno vlogo pri bolezni suhega očesa.

Simptomi disfunkcije meibomove žleze so podobni kot siceršnji simptomi suhega očesa, zato je bolezen včasih težko natančno diagnosticirati:

• suho oko,
• pekoč občutek,
• srbenje,
• zlepljene veke in zasušeni izločki,
• meglen vid,
• občutljivost na svetlobo,
• rdeče oči,
• občutek tujka v očesu.

A kako zdravnik ugotovi, čemu lahko pri določenem bolniku pripiše bolezen suhih oči? Eden od načinov je, da preprosto pritisne na veko, zaradi česar Meibomova žleza izloči vsebino. Zdravnik vsebino pregleda in na ta način ugotovi, ali lahko suhe oči pripiše disfunkciji Meibomovih žlez.

Zdravnik lahko tudi preveri kakovost in stabilnost solznega filma, saj je meibum ena od njegovih komponent. Eden od testov se imenuje TBUT (tear break-up time). Gre za postopek, pri katerem se majhna količina barve doda solznemu sloju na površini očesa. Zdravnik nato oči pregleda z modro lučjo, pod katero se solze svetijo, da ugotovi, kako hitro solzni sloj v vašem očesu izgubi stabilnost.

Kako poteka zdravljenje, ko suhe oči povzroča disfunkcija meibomovih žlez

Včasih so pri disfunkciji meibomovih žlez zdravniki za lajšanje težav svetovali predvsem tople obkladke in redno ter temeljito higieno vek, da bi se odstranile vse odmrle celice kože, morebitni izločki in bakterije, ki se kopičijo na vekah.

Tudi danes so topli obkladki na vekah več kot dobrodošli. Priporočljivo je, da jih na oči položite dvakrat na dan, da se Meibomove žleze ogrejejo in in njihovi izločki lažje izhajajo.

Novost v zdravljenju: sondiranje Meibomovih žlez

Čeprav so obkladki koristni pa pogosto niso dovolj učinkoviti, da bi lahko pregnali tako nadležno težavo, kot je disfunkcija Meibomovih žlez.

Sondiranje Meibomovih žlez je preprosta tehnika odmašitve izvodil žlez. Zdravnik v oči najprej vkapa anestezijske kapljice za oči, nato pa s posebnim inštumentom sondria in razširi žlezna izvodila, ki se nahajajo na robu vek. V eni o študij o učinkovitosti tega zdravljenja je kar 96 % pacientov občutilo zmanjšanje simptomov takoj po postopku, prav vsi pa so se počutili bolje po tem, ko je od postopka minilo mesec dni. V drugi študiji je zmanjšanje simptomov 24 ur po postopku občutilo 76 % bolnikov.

Vsekakor gre za zanimiv nov postopek, ki lahko marsikomu izjemno olajša vsakodnevno življenje, katere del so bile prej nadležne težave s suhimi očmi.

Kaj narediti, če sondiranje Meibomovih žlez za vas ni opcija

Težave s suhimi očmi je treba blažiti, sicer lahko pride pri dolgotrajni bolezni suhih oči do poškodb na očesni površini.

Učinkovita prva pomoč pri suhih in pekočih očeh so kapljice za oči, a treba je izbrati prave, da bodo kar najbolj učinkovite in nežne do razdražene očesne površine.

Prvi vidik, na katerega je treba biti pri pri nakupu hidratantnih kapljic za oči pozoren, je, da ne vsebujejo konzervansov. Konzervansi lahko namreč oči še dodatno razdražijo, zato je res pomembno, da jih pri suhih očeh ne uporabljate, sploh ker si lahko kapljice v oči kapate po potrebi, tudi do 5-krat na dan.

Veliko kapljic za suhe oči vsebuje hialuronsko kislino. Gre za naravno sestavino, ki jo najdemo tudi v steklovini očesa. V telesu skrbi za izdatno vlaženje ter s tem za gladko gibanje sklepov, bolj mladostni videz kože, zdravje oči itd. Hialuronska kislina telesu priskrbi potrebno vodo. Vse pove dejstvo, da ena molekula hialuronske kisline lahko nase veže ca. 1000 molekul vode, zato je izjemno koristna za vlaženje očesne površine.

Še ena izjemna naravna sestavina naj se nahaja v kapljicah za oči: trehaloza. Gre za disaharid, ki ga sicer najdemo v številnih rastlinah in živalih. Če kapljice za oči vsebujejo trehalozo, ščitijo, vlažijo in obnavljajo površino oči.

Tudi prehrana in zdrav življenjski slog lahko pomagata pri suhih očeh

Simptome sindroma suhih oči lahko omilimo tudi z uživanjem hrane, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami ali prehranskih dopolnil, ki vsebujejo maščobne kisline omega-3. Tudi sicer je zdrava prehrana za dobro formo oči ključnega pomena.

Pomembno se je tudi zavedati, da cigaretni dim draži oči in poslabša težave, ki jih imamo zaradi suhih oči. Težave imajo tudi pasivni kadilci.

Pri tistih, ki uživajo alkohol, so strokovnjaki ugotovili zmanjšano stabilnost solznega filma. Že majhne količine alkohola poslabšajo simptome suhega očesa. Vsekakor je pri težavah s suhimi očmi izredno pomembno, da si prizadevamo živeti zdravo in narediti čim več za zdravje oči, o čemer si lahko preberete na tej povezavi.