Panični napad je nenadni in intenzivni izbruh tesnobe, ki pogosto pusti posameznika prestrašenega in zmedenega. V mnogih primerih se ti napadi pojavijo brez očitnega vzroka, kar lahko dodatno poveča občutek izgube nadzora.

Simptomi, ki spremljajo napad panike, vključujejo fizične znake, kot so pospešen srčni utrip, težave z dihanjem, omotica in celo bolečine v prsih.

Pogosto jih ljudje zamenjajo za srčni infarkt, zaradi česar obiščejo urgenco, čeprav napadi običajno niso življenjsko nevarni.

Čeprav so panični napadi pogosti, jih mnogi ljudje še vedno ne razumejo povsem. Pomembno je vedeti, da panična motnja ni redka, saj prizadene na milijone ljudi po vsem svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se med 1,5 % in 3 % svetovnega prebivalstva vsakodnevno sooča s to motnjo, zlasti mladi odrasli in ženske.

V nadaljevanju bomo predstavili 25 presenetljivih dejstev o paničnih napadih, da bi vam pomagali bolje razumeti to motnjo in odkriti načine, kako se z njo spopasti.

1. Kaj je panični napad?

Panični napad je izjemno intenziven občutek strahu ali nelagodja, ki se pojavi nenadoma in doseže vrhunec v približno 10 minutah.

Čeprav simptomi paničnega napada vključujejo močne fizične znake, kot so

• pospešen srčni utrip,
• hitro dihanje,
• potenje
• in tresenje,
• napad običajno ne predstavlja fizične nevarnosti za telo. Ljudje, ki prvič doživijo napad, pogosto mislijo, da se soočajo z resno zdravstveno težavo, kot je srčni infarkt.

Panični napad je duševni in telesni dogodek, kjer telo reagira na zaznano nevarnost, ki je ni. Zanj je značilno, da se simptomi pojavijo zelo hitro in izzvenijo v 20 do 30 minutah, čeprav se lahko napad v nekaterih primerih zdi veliko daljši zaradi intenzivnosti simptomov.

Napadi panike so del panične motnje, ki jo zdravniki diagnosticirajo, ko oseba doživi več napadov v kratkem časovnem obdobju ali če napade spremlja stalna skrb glede možnosti njihovega ponovnega pojava.

2. Panični napadi so pogostejši, kot mislite

Mnogi ljudje, ki trpijo za paničnimi napadi, verjamejo, da so edini, ki imajo to težavo. Resnica pa je, da je panična motnja precej pogosta. Po ocenah American Psychiatric Association bo približno 1 od 10 ljudi vsaj enkrat v življenju doživel napad panike, kar pomeni, da gre za pogost pojav.

Panična motnja prizadene približno 3 % svetovnega prebivalstva, zlasti mlade odrasle ženske, pri katerih je dvakrat večja verjetnost, da bodo razvile to motnjo v primerjavi z moškimi. Raziskave kažejo, da se večina napadov pojavi med puberteto in zgodnjo odraslostjo, ko se ljudje soočajo z velikimi življenjskimi spremembami, kot so študij, zaposlitev ali spremembe v osebnem življenju.

Panični napadi se lahko pojavijo pri ljudeh vseh starosti, vključno z otroki in starejšimi, čeprav so pri teh skupinah redkejši. Približno 30 % ljudi s panično motnjo razvije tudi agorafobijo, saj se bojijo, da bodo doživeli napad v situacijah, kjer ne bodo mogli pobegniti ali poiskati pomoči.

3. Kako zgleda panični napad

Če se sprašujete kako izgleda panični napad, vam to najboljše pojasnim, da vam opišem napad panike kot nenadni in izjemno intenziven izbruh tesnobe, ki se pojavi brez opozorila.

Med napadom posameznik občuti močne fizične in čustvene simptome, ki lahko vključujejo:

1. Fizični simptomi:
   • Pospešeno bitje srca
   • Težave z dihanjem
   • Potenje, tresenje
   • Omotica, bolečine v prsih
   • Mravljinčenje v rokah ali obrazu
2. Čustveni simptomi:
   • Močan občutek strahu
   • Občutek izgube nadzora
   • Strah pred smrtjo ali “zmešanostjo”
   • Derealizacija (občutek, da svet ni resničen)

Napad panike doseže vrhunec v 10 minutah, nato simptomi postopoma popustijo. Čeprav se zdi strašljiv, napad ni življenjsko nevaren.

Po koncu napada pogosto sledi intenzivna utrujenost. Telo je po napadu izčrpano zaradi povečanega sproščanja adrenalina in napetosti, ki ga spremljata. Utrujenost lahko traja nekaj ur, včasih celo do naslednjega dne, odvisno od intenzivnosti napada. Poleg fizične utrujenosti mnogi ljudje čutijo tudi čustveno izčrpanost zaradi ekstremnega stresa in občutka, da so izgubili nadzor.

Poleg tega lahko ostane močan strah pred naslednjim napadom, kar vodi v t. i. anticipatorno anksioznost. Zaradi te stalne napetosti se ljudje začnejo izogibati situacijam, v katerih so že doživeli napad, kar lahko omeji njihovo vsakodnevno življenje.

4. Simptomi paničnega napada so lahko zelo fizični

Čeprav je panični napad predvsem psihološki pojav, so njegovi simptomi pogosto izrazito fizični. Med napadom telo doživi močne fizične spremembe, ki vključujejo:

• Pospešeno bitje srca (palpitacije),
• Težave z dihanjem ali občutek zadušitve,
• Omotica ali slabost,
• Mrzlica ali znojenje,
• Tresenje.

Ti simptomi pogosto posnemajo resne telesne bolezni, kot je srčni infarkt, kar še dodatno povečuje paniko. Ljudje, ki doživljajo napad, pogosto obiščejo zdravnika ali urgenco, saj so prepričani, da imajo resno zdravstveno težavo. Čeprav so ti simptomi izjemno neprijetni, so običajno neškodljivi in se postopoma umirijo.

Moč fizičnih simptomov je neposredno povezana z boj ali beg odzivom telesa, ki ga sprožijo možgani, ko napačno zaznajo grožnjo. Čeprav ni resnične nevarnosti, telo preide v način obrambe, kar povzroči prekomerno sproščanje adrenalina in drugih stresnih hormonov.

5. Možgani preklopijo na način “boj ali beg”

Eden izmed najbolj pomembnih fizioloških odzivov, ki se pojavi med paničnim napadom, je preklop možganov na način boj ali beg. Ta starodavni biološki mehanizem, ki je bil nekoč ključen za preživetje v nevarnih situacijah, je danes manj koristen, zlasti kadar se sproži brez dejanske grožnje.

Ko možgani zaznajo nevarnost, ki je lahko zgolj posledica notranjih občutkov ali misli, sprožijo simpatični živčni sistem, ki pripravi telo na odziv. To vodi do povečanega srčnega utripa, hitrega dihanja in povišane telesne temperature. Telo je pripravljeno na fizični spopad z nevarnostjo ali beg pred njo, čeprav ni resnične grožnje.

Med napadom panike telo pogosto preide v stanje hiperstimulacije, kjer se simptomi stopnjujejo, ker možgani še naprej zaznavajo nevarnost. Čeprav ni fizične nevarnosti, se telo obnaša, kot da bi bilo v izjemni nevarnosti. Boj ali beg odziv je izjemno koristen v resničnih nevarnostih, vendar v primeru paničnih napadov vodi do napačnih fizičnih odzivov.

6. Panični napad se lahko zgodi med spanjem

Nočni panični napadi so redkejši kot dnevni, vendar so pogosto bolj strašljivi, saj se zgodijo med spanjem in osebo nenadoma prebudijo v stanju panike. Ti napadi se pojavljajo v globljih fazah spanja in običajno niso povezani z nočnimi morami ali stresnimi sanjami. Namesto tega telo nenadoma preide v stanje boj ali beg, čeprav oseba spi.

Ljudje, ki doživljajo nočne panične napade, pogosto razvijejo nespečnost, saj se bojijo, da se bo napad ponovil. Posledično lahko pride do začaranega kroga, kjer se povečana anksioznost čez dan prenese tudi v nočni čas. Nočni panični napadi so lahko tako intenzivni, da osebo popolnoma prebudijo in povzročijo občutek, da ne more dihati ali da bo umrla.

Raziskave kažejo, da so nočni napadi povezani z visokim nivojem kroničnega stresa in neobdelanimi travmami. Ko telo počiva, lahko potlačeni občutki in misli pridejo na plano, kar povzroči, da telo reagira z napadom panike.

7. Panični napad ni življenjsko nevaren

Kljub izjemni intenzivnosti simptomov panični napad ni življenjsko nevaren. Med napadom ljudje pogosto mislijo, da se soočajo z življenjsko nevarno situacijo, kot je srčni infarkt ali zadušitev, vendar fizični simptomi običajno niso znak resne bolezni. Namesto tega so posledica pretirane reakcije telesa na zaznano nevarnost, ki ni resnična.

Med napadom telo preide v stanje prekomerne aktivnosti simpatičnega živčnega sistema, kar povzroči hitro bitje srca, težave z dihanjem in občutek, da bo oseba izgubila nadzor nad telesom. Čeprav so simptomi izjemno neprijetni, so začasni in minejo, ko telo ponovno vzpostavi ravnovesje.

Večina paničnih napadov traja manj kot 30 minut, pri čemer se simptomi začnejo postopoma zmanjševati. Pomembno je razumeti, da so napadi sicer neprijetni, vendar ne predstavljajo resnične fizične nevarnosti.

8. Genetska predispozicija povečuje tveganje za napad panike

Raziskave kažejo, da je genetika pomemben dejavnik pri razvoju paničnih motenj. Če imate družinske člane, ki trpijo za anksioznimi motnjami ali panično motnjo, je večja verjetnost, da boste tudi vi doživeli panične napade.

Genetske predispozicije lahko povečajo tveganje za razvoj napadov za 30–40 %, kar pomeni, da ima dednost ključno vlogo pri določanju nagnjenosti k tem motnjam.

Študije dvojčkov so pokazale, da obstaja visoka stopnja sovpadanja med enojajčnimi dvojčki, kar kaže, da ima genetika pomembno vlogo pri razvoju teh motenj.

Vendar pa samo genetika ni dovolj za razvoj panične motnje – pogosto je potrebno tudi okolje, ki lahko sproži simptome.

Okoljski dejavniki, kot so stresni življenjski dogodki, travme in dolgotrajni kronični stres, pogosto delujejo kot sprožilci za tiste, ki so genetsko nagnjeni k paničnim napadom. Zato je pomembno, da se poleg dednosti upoštevajo tudi življenjske okoliščine posameznika.

9. Kroničen stres povečuje tveganje za panične napade

Kronični stres je eden glavnih dejavnikov, ki povečujejo verjetnost za pojav paničnih napadov. Ko je telo dolgotrajno pod stresom, postane bolj dovzetno za prekomerno reakcijo na vsakdanje situacije. Kronični stres povzroča, da telo ostaja v stanju napetosti, kar vodi do pogostih epizod paničnih napadov, tudi brez očitnih sprožilcev.

Raziskave kažejo, da so ljudje, ki živijo pod stalnim stresom zaradi službenih obveznosti, osebnih odnosov ali finančnih težav, bolj nagnjeni k razvoju paničnih motenj. Kronični stres izčrpa telesne zaloge energije in poveča občutljivost na dražljaje, kar vodi do večje verjetnosti za panične napade.

Da preprečimo panične napade se moramo torej najprej preprečiti stres.

Kako pa preprečim stres?

Ljudje, ki trpijo za kroničnim stresom, pogosto razvijejo hipervigilanco, kjer so njihovi možgani in telo ves čas v stanju pripravljenosti. Ta stalna napetost povečuje verjetnost, da bodo določene situacije, ki jih drugače ne bi zaznali kot stresne, sprožile napad panike.

10. Napad panike je pogosto povezan z drugimi duševnimi stanji

Panični napadi so pogosto povezani z drugimi duševnimi stanji, kot sta depresija in generalizirana anksiozna motnja (GAD). Mnogi ljudje, ki trpijo za paničnimi napadi, poročajo, da doživljajo tudi stalno tesnobo ali epizode depresije, kar pomeni, da so ti napadi pogosto del širše slike duševnih težav.

Približno 40 % ljudi s panično motnjo trpi tudi za drugimi duševnimi motnjami, kar pomeni, da je za učinkovito zdravljenje pogosto potrebna celovita obravnava.

Terapije, ki se osredotočajo samo na panične napade, morda ne bodo zadostovale za obvladovanje vseh vidikov težav posameznika.

Obravnava paničnih napadov v povezavi z drugimi motnjami zahteva celosten pristop, ki vključuje tako psihoterapijo kot farmakološko podporo, če je to potrebno. Zdravljenje panične motnje in povezanih težav lahko traja dlje, vendar je s pravimi tehnikami in podporo mogoče doseči dolgoročne rezultate.

11. Obstajajo različni tipi paničnih napadov

Panični napadi niso vsi enaki. Medtem ko so nepričakovani panični napadi najpogostejši, obstajajo tudi druge vrste napadov, ki se pojavijo v določenih situacijah ali zaradi zunanjih dejavnikov. Med najpogostejše oblike spadajo:

• Nepričakovani panični napadi: Pojavijo se brez očitnega sprožilca in lahko udarijo kjerkoli in kadarkoli.
• Situacijski panični napadi: So povezani z določenimi situacijami, kot so vožnja z avtomobilom, letalom, nastopanje pred občinstvom ali bivanje v zaprtih prostorih.
• Napadi, sproženi s substancami: Povzročeni so z uživanjem substanc, kot so kofein, alkohol ali droge.

Razumevanje različnih vrst paničnih napadov je ključnega pomena za ustrezno diagnozo in zdravljenje. Ljudje, ki doživljajo situacijske napade, se lahko izogibajo določenim situacijam, kar lahko vodi v razvoj fobij ali agorafobije.

12. Občutek izgube nadzora med napadom panike je normalen, vendar napačen

Eden izmed najbolj značilnih simptomov paničnega napada je občutek, da izgubljate nadzor nad svojim telesom ali umom. Ljudje, ki doživljajo napad, pogosto poročajo, da se počutijo, kot da bodo “znoreli” ali izgubili nadzor nad svojimi fizičnimi funkcijami. Čeprav je ta občutek izjemno močan, je v resnici napačen.

Telo med napadom panike nikoli popolnoma ne izgubi nadzora, saj gre zgolj za začasno fiziološko reakcijo na nepravilno zaznano grožnjo. Simptomi, kot so tresenje, hitro bitje srca in težave z dihanjem, so začasni in izginejo, ko se telo ponovno umiri.

Razumevanje, da so ti občutki lažni, lahko pomaga zmanjšati strah in tesnobo med napadom ter omogoči boljšo obvladovanje simptomov. Ljudje, ki doživljajo panične napade, se pogosto naučijo dihalnih tehnik in drugih metod, ki jim pomagajo ohranjati nadzor nad telesom med napadom.

13. Panični napad se zdi daljši, kot je v resnici

Čeprav se lahko panični napad zdi, kot da traja ure, v resnici večina napadov traja le 10 do 30 minut. Ljudje pogosto izgubijo občutek za čas, saj so simptomi izjemno intenzivni in oseba je osredotočena predvsem na svoje fizične simptome in občutke tesnobe.

Psihološke študije so pokazale, da ljudje med napadom pogosto precenjujejo trajanje napada zaradi intenzivnosti čustev in fizičnih simptomov. Razumevanje, da je napad omejen v času, lahko pomaga zmanjšati strah med napadom in omogoči osebi, da se hitreje umiri.

14. Globoko dihanje lahko pomaga pri lajšanju napada panike

Globoko dihanje je ena izmed najučinkovitejših tehnik za zmanjšanje intenzivnosti paničnega napada. Ko telo preide v stanje panike, začne oseba pogosto plitko in hitro dihati, kar povečuje občutek tesnobe in zadušitve. S počasnim, globokim dihanjem lahko oseba ponovno vzpostavi nadzor nad telesom in zmanjša simptome napada.

Dihalne tehnike, kot je dihanje 4-7-8, so še posebej koristne.

Pri tej tehniki oseba vdihne skozi nos za 4 sekunde, zadrži dih za 7 sekund in nato počasi izdihne skozi usta za 8 sekund. Ta tehnika ne le zmanjša hitrost dihanja, ampak tudi pomiri živčni sistem in zmanjša izločanje stresnih hormonov.

Globoko dihanje je še posebej koristno, ker osebi omogoča, da se osredotoči na dihalni vzorec, kar preusmeri pozornost z negativnih misli in fizičnih simptomov napada. Ljudje, ki redno vadijo dihalne tehnike, pogosto poročajo, da so njihovi napadi manj intenzivni in trajajo krajši čas.

15. Čuječnost in meditacija zmanjšujeta verjetnost paničnih napadov

Čuječnost in meditacija sta ključni orodji za obvladovanje panične motnje. Raziskave so pokazale, da redna praksa čuječnosti pomaga zmanjšati fiziološki stres in izboljša posameznikovo sposobnost, da se spopada s stresnimi situacijami brez prekomerne reakcije telesa.

Meditacija uči ljudi, kako ostati prisotni v trenutku in se izogniti pastem negativnega mišljenja.

Mnoge tehnike meditacije vključujejo dihalne vaje, vizualizacijo in sprostitev telesa, kar pomaga zmanjšati tesnobo in preprečiti panične napade.

Raziskave so pokazale, da lahko redna praksa meditacije zmanjša pogostost napadov za do 30 %, kar kaže, da ima meditacija pomembno vlogo pri dolgoročnem obvladovanju paničnih motenj.

Čuječnost pomaga posameznikom prepoznati zgodnje opozorilne znake napada in jih obvladovati, preden postanejo preveč intenzivni.

16. Nekatere substance lahko sprožijo panični napad

Določene substance, kot so kofein, alkohol in druge droge, lahko povečajo tveganje za panične napade. Kofein je še posebej znan kot sprožilec, saj deluje kot stimulans živčnega sistema in lahko povzroči tesnobo ali paniko, zlasti pri ljudeh, ki so že nagnjeni k anksioznosti.

Alkohol in droge, ki vplivajo na kemično ravnovesje v možganih, prav tako lahko povzročijo napade panike. Medtem ko alkohol sprva lahko deluje kot sredstvo za sprostitev, lahko njegove kasnejše učinke, ko začne izzvenevati iz telesa, spremlja povečana anksioznost, kar lahko sproži napad panike.

Raziskave so pokazale, da ljudje, ki so bolj občutljivi na kofein, pogosto poročajo o povečani tesnobi po zaužitju pijač, kot so kava ali energetske pijače. Pomembno je, da posamezniki, ki so nagnjeni k napadom, skrbno spremljajo uživanje substanc in se po potrebi omejijo na manjše količine ali se jim povsem izogibajo.

17. Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je zelo učinkovita pri zdravljenju paničnih napadov

Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je ena izmed najbolj učinkovitih metod za zdravljenje panične motnje. KVT pomaga posameznikom prepoznati negativne miselne vzorce, ki vodijo do paničnih napadov, in jih nauči, kako te misli nadomestiti z bolj pozitivnimi in realističnimi prepričanji.

Terapevti, ki uporabljajo KVT, učijo paciente prepoznati sprožilce napadov in kako ravnati v trenutku napada, da bi zmanjšali simptome in preprečili nadaljnje napade. KVT vključuje tudi tehnike dihanja in sprostitve, ki pomagajo posameznikom ohraniti nadzor nad telesom med napadi.

Študije so pokazale, da je KVT učinkovita pri 80 % ljudi s panično motnjo, kar pomeni, da je ena izmed najboljših metod za dolgotrajno obvladovanje simptomov in preprečevanje ponavljajočih se napadov.

18. Paničnega napada ni mogoče “ustaviti na silo”

Veliko ljudi, ki doživlja panične napade, poskuša napad ustaviti na silo, kar pogosto vodi le v večjo paniko in podaljša trajanje napada. Namesto da bi se borili proti napadu, je bolj učinkovito, da napad sprejmete in uporabite tehnike sprostitve, kot so dihalne vaje in miselna osredotočenost, ki pomagajo telesu, da se naravno umiri.

Raziskave so pokazale, da tisti, ki se borijo proti napadu in poskušajo nadzorovati simptome, pogosto podaljšajo napad, medtem ko tisti, ki sprejmejo napad kot normalen fiziološki odziv, običajno doživijo krajše in manj intenzivne simptome. Sprejemanje napada omogoča telesu, da se postopoma umiri in vrne v normalno stanje.

19. Podpora bližnjih je ključna pri soočanju z napadi panike

Podpora bližnjih je izjemno pomembna pri obvladovanju paničnih napadov. Ljudje, ki imajo močno podporno mrežo, pogosto poročajo o manjših težavah z napadi in boljši psihološki odpornosti.

Pomembno je, da ljudje v vaši bližini razumejo, kaj doživljate, in vam pomagajo ostati mirni med napadom, ne da bi dodajali pritisk ali stres.

Ljudje, ki doživljajo panične napade, pogosto potrebujejo čustveno podporo, da bi se počutili varne in pomirjene. Tudi preprosta prisotnost ljubljene osebe med napadom lahko zmanjša občutek izolacije in strahu, kar pripomore k hitrejši umiritvi simptomov.

20. Farmakološka podpora je lahko koristna, a ni vedno potrebna

V nekaterih primerih so lahko za zdravljenje panične motnje potrebna zdravila. Antidepresivi, kot so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), in anksiolitiki, kot je benzodiazepin, so pogosto predpisani za zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti napadov.

Ta zdravila pomagajo zmanjšati kemično neravnovesje v možganih, ki lahko povzroči panične napade.

Vendar zdravila niso vedno potrebna in mnogi ljudje lahko uspešno obvladujejo svoje simptome z terapijo in spremembo življenjskega sloga.

Kako pa lahko premagam panične napade?

Terapije, kot je KVT, so pogosto učinkovite tudi brez uporabe zdravil, še posebej, če jih spremljajo tehnike sprostitve in zdrav življenjski slog.

21. Panični napad lahko sproži telesna bolezen

Panični napadi niso vedno povezani le z duševnimi stanji – pogosto jih lahko sprožijo tudi telesne bolezni. Ljudje, ki trpijo za stanji, kot so hipoglikemija, težave s ščitnico ali srčno-žilne bolezni, pogosto poročajo o fizičnih simptomih, kot so hitro bitje srca ali vrtoglavica, ki jih lahko telo napačno zazna kot znak nevarnosti, kar sproži napad panike.

Zaradi te povezave med telesnimi in duševnimi stanji je pomembno, da oseba, ki doživlja napade panike, opravi celovit zdravstveni pregled, da se izključijo morebitne fizične bolezni, ki bi lahko sprožile simptome.

22. Panična motnja pogosto nastane pri ljudeh v dvajsetih

Panična motnja se pogosto pojavi v zgodnji odraslosti, zlasti pri ljudeh v dvajsetih letih. To je življenjsko obdobje, ko se mnogi soočajo z velikimi življenjskimi spremembami, kot so začetek študija, prva zaposlitev ali selitev stran od doma.

Te življenjske spremembe so lahko vir velikega stresa, kar poveča verjetnost za razvoj panične motnje.

Raziskave kažejo, da je pojav panične motnje v dvajsetih letih povezan s povečanim pritiskom na uspeh, finančno stabilnost in vzdrževanje osebnih odnosov. Mnogi ljudje, ki razvijejo panično motnjo v tem obdobju, poročajo, da so ti pritiski ključni sprožilci njihovih prvih paničnih napadov.

23. Panični napad vpliva na spomin

Med paničnim napadom možgani sprostijo velike količine kortizola, hormona stresa, kar lahko vpliva na delovanje spomina. Ljudje pogosto poročajo, da se med napadom ne morejo spomniti določenih informacij ali dogodkov, kar lahko poveča občutek panike in strahu.

Raziskave so pokazale, da visoke ravni kortizola lahko začasno zavrejo delovanje hipokampusa, kar povzroči težave pri spominu in obdelavi informacij. Ta učinek je običajno kratkotrajen, vendar lahko povzroči dodatno tesnobo med napadom, saj oseba meni, da izgublja nadzor nad svojim umom.

24. Panični napad se pogosto začne z nepojasnjenim občutkom nelagodja

Veliko ljudi, ki doživijo panične napade, poroča, da se napad pogosto začne z nepojasnjenim občutkom nelagodja ali tesnobe, ki se postopoma stopnjuje. Ta občutek je lahko zelo subtilen, vendar vodi do povečanja tesnobe in fizičnih simptomov, kot je hitro bitje srca, kar nato sproži polno razviti napad panike.

Občutek nelagodja lahko traja nekaj minut ali celo ur pred napadom, kar povzroči, da oseba postane hipervigilantna in začne skrbeti, da bo kmalu doživela napad. Ta skrbi samo še dodatno povečujejo anksioznost in prispevajo k intenzivnosti napada.

25. Povezava med paničnimi napadi in fobijami

Panični napadi niso zgolj nenadni izbruhi tesnobe, temveč so pogosto globoko povezani z različnimi fobijami, kar lahko povzroči začaran krog strahu in anksioznosti.

Pri ljudeh, ki doživljajo panične napade, se pogosto razvijejo fobije, ki so specifični in vztrajni strahovi pred določenimi situacijami ali predmeti. Te fobije pogosto delujejo kot sprožilci paničnih napadov, saj se posameznik sooča z intenzivnim strahom pred morebitno izgubo nadzora ali nezmožnostjo pobega iz določenih situacij.

Fobije, ki so pogosto povezane s paničnimi napadi, vključujejo:

• Socialna fobija (strah pred javnim nastopanjem ali socialnimi interakcijami)
• Klaustrofobija (strah pred zaprtimi prostori)
• Akrofobija (strah pred višino)
• Emetofobija (strah pred bruhanjem)

Pri posameznikih z paničnimi napadi se lahko fobije razvijejo zaradi strahu pred tem, da bi doživeli napad v določenih situacijah.

Na primer, nekdo, ki je doživel napad v množici, lahko kasneje razvije strah pred gnečo in se začne izogibati javnim krajem.

Ta izogibajoče vedenje lahko vodi do še večje izolacije in pogostejših napadov, kar dodatno oteži življenje posameznika.

Fobije in panični napadi so torej pogosto tesno prepleteni. Obvladovanje obeh stanj zahteva celosten terapevtski pristop, ki vključuje prepoznavanje in soočanje s strahovi ter tehnike sproščanja za zmanjšanje simptomov napadov.

Preglejte tudi naše druge vsebine na LifeStrenght.si.

Zaključek – panični napad

Panični napadi so lahko izjemno zastrašujoči, vendar z ustreznim razumevanjem in tehnikami obvladovanja lahko zmanjšate njihovo moč.

Skozi razumevanje teh 25 presenetljivih dejstev boste bolje pripravljeni na soočanje s simptomi in povrnili nadzor nad svojim življenjem.

S pravim znanjem, podporo bližnjih in strokovno pomočjo je mogoče živeti polno življenje brez strahu pred naslednjim napadom panike.

Viri – panični napad

1. American Psychiatric Association. (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed.). Arlington, VA: American Psychiatric Publishing.
2. Asmundson, G. J. G., Taylor, S., & Smits, J. A. J. (2014). Panic disorder and agoraphobia: The facts. Oxford University Press.
3. Craske, M. G., & Barlow, D. H. (2008). Panic disorder and agoraphobia. In D. H. Barlow (Ed.), Clinical handbook of psychological disorders (4th ed.). Guilford Press.
4. Keller, M. B., Roy-Byrne, P. P., Craske, M. G., Stein, M. B., & Sherbourne, C. D. (2011). Panic disorder in primary care: Fact vs. fiction. Journal of Anxiety Disorders, 25(3), 276-282. https://doi.org/10.1016/j.janxdis.2010.10.007
5. Kessler, R. C., Petukhova, M., Sampson, N. A., Zaslavsky, A. M., & Wittchen, H. U. (2012). Twelve-month and lifetime prevalence and lifetime morbid risk of anxiety and mood disorders in the United States. International Journal of Methods in Psychiatric Research, 21(3), 169-184.
6. Mayo Clinic. (2022). Panic attacks and panic disorder: Symptoms and causes. 
7. National Institute of Mental Health. (2021). Panic disorder: When fear overwhelms.
8. Roy-Byrne, P. P., Craske, M. G., Stein, M. B., Sullivan, G., Bystritsky, A., Katon, W., & Sherbourne, C. D. (2010). A randomized effectiveness trial of cognitive-behavioral therapy and medication for primary care panic disorder. Archives of General Psychiatry, 67(3), 290-298.
9. Shear, K. M., & Cloitre, M. (2005). Panic disorder and agoraphobia. In A. J. Rush (Ed.), Handbook of psychiatric measures (2nd ed., pp. 559-567). American Psychiatric Publishing.
10. Stein, M. B., Roy-Byrne, P. P., Craske, M. G., & Campbell-Sills, L. (2010). Panic disorder and agoraphobia in the primary care setting. In M. G. Craske & P. P. Roy-Byrne (Eds.), Anxiety in primary care (pp. 75-90). Oxford University Press.