Začetek pomladi smo vedno praznovali 21. marca. Tako pravijo staroverska verovanja in tako so nas učili v šoli. Nekatere stvari se vendarle ne spremenijo, kajne? A vendar se je spremenil datum praznovanja Gregorjevega. Ta je nekoč sovpadal z datumom pričetka pomladi, saj je takrat godoval sv. Gregor. Bilo je to še, ko smo imeli julijanski koledar. Ko je prišel gregorijanski, pa se je vse malce pomešalo in spremenilo. Bi rekli, nova vlada nov režim. 😜

No, skratka, Gregorjevo danes praznujemo na 12. marec. Danes se mu bolj posvečamo s tradicijo, nekoč pa je praznik veljal za velik premik pri odnosu do dela in seveda tudi pri urniku dela samam. Predvsem pri industriji. Več luči, več časa za delo, več izdelkov. 

Podrobnejši zapis o Gregorjevem – prazniku ljubezni, luči in pomladi, najdete na tej povezavi! 👈

Priporočamo v branje!

Obrtništvo v Sloveniji

Gregorjevo v Sloveniji povezujemo s kraji, kjer se je močno razvilo obrtniško. Govorimo predvsem o kovaštvu, čevljarstvu, žebljarstvu. 

Ko se je pričela daljšati dan so obrtniki in njihovi vajenci lahko v svojih delavnicah ostajali dlje, saj ni bilo več potrebne dodatne, umetne svetlobe. S tem se je povečala tudi proizvodnja izdelkov in seveda tudi večji finančni prispevek, na katerega so običajno vsi čakali po težki zimi. 

Nam najbolj poznana in močnoo povezana z gregrojevim, je zagotovo tradicija čevljarstva v Tržiču. Še danes tam vsako leto pripravljajo čevljarski sejem, na gregorjevo pa pripravljajo pravi festival, na katerem spuščajo v vodo gregorčke. 

Seveda je povsod po Sloveniji doma tradicija obrtništva, a v različnih predelih so se oblikovale različne potrebe in različna znanja. Na škofjeloškem je doma kljubučarstvo, na goriškem bomo srečali veliko manjših kovačij, na idrijsko-cerkljanskem je doma rezbarstvo, v Kropi žebljarstvo, … Skatka, ljudje so v Sloveniji znali poprijeti za orodje in s svojimi lastnimi rokami ustariti posel. 

Preberite še: Potonike so čudovite cvetlice

Kdaj se uradno začne pomlad

Uradno bomo pomlad pozdravili vsako leto na isti datum – rekli bomo, da pomlad (kot letni čas) traja od 21. marca do 21. junija. V jeziku meteorologov pomlad zajema mesece marec, april in maj.

Začetek pomladi zaznamuje pomladansko enakonočje – kar pomeni, da sta dan in noč enako dolga. Vse tja do poletja, ko bo dan vedno daljši in noč vedno krajša. Sonce pa vedno toplejše. 

Zadnja leta smo priča precej bolj zgodnjemu pričetku pomladi kot nekoč. Opazimo lahko, da se narava iz spanja začne prebujati že precelj bolj zgodaj kot ob koncu marca. Tako lahko prve znanilce pomladi na travnikih opazimo že v februarju.

Posledice našega nespoštovanja do narave? Segrevanje ozračja? Ja, vse to občutimo in vidimo tudi na lastne oči. Narava nam zelo nazorno kaže, kaj delamo prav in kaj narobe. Le mi smo pozabili govoriti njen jezik. Mi smo pozabili komunicirati z naravo, jo upoštevati in poslušati. 

Spomladanski prazniki

Pomlad je radodarna s praznovanji. Kot bi tudi narava sama želela, da se veselimo brstenja, cvetenja, novih poganjkov. Novega cikla življenja. 

Ob tem, da pozdravljamo pomlad, je že v marcu na sporedu nekaj praznikov, ki slavijo življenje – dan žena, materinski dan in dan mučenikov. Vmes bomo pozdravili že omenjenno Gregorjevo. 

Potem pa je tukaj še krščanski praznik velika noč, ki je poleg Božiča, eden največjih krščanih praznikov. Z njim je povezano tudi barvanje prihov, ki so ga ponotranjili vsi, ne le pripadniki kristijanov. 

V maju praznujemo še praznik dela in še en krščanski praznik, to je Binkošti.